Natisni

Odgovori na pogosta vprašanja o covidu-19 in cepivih

Verzija 1, 23.11.2021


To je zbirka doslej znanih dejstev in raziskav o bolezni covid-19, cepivih in njihovih
učinkih, s katero želimo pomagati pri iskanju odgovorov vsem, ki potrebujete preverjene
in z znanstvenimi spoznanji potrjene informacije. Odgovore smo želeli napisati čim bolj
razumljivo tudi za nestrokovnjake, zato nismo vključili znanstvenih referenc, čeprav so
odgovori dobro podprti s kredibilnimi znanstvenimi informacijami.

Glede virusa, bolezni in delovanja cepiv se znanstvena spoznanja sčasoma izpopolnjujejo in zdaj vemo veliko več
kot pred slabima dvema letoma.


Zbirko bomo sproti in po potrebi dopolnjevali v skladu z novimi spoznanji in vprašanji.


Odgovore na zastavljena vprašanja lahko delite z drugimi in na družbenih omrežjih.


Odgovori na pogoste pomisleke in vprašanja glede covida-19 in cepljenja:

 

1. Ali covid-19 res ne obstaja in ali virusa res niso nikoli izolirali?
2. Ali je covid-19 nevarnejši od običajne gripe?
3. Ali je covid-19 za otroke in mladostnike nevarna bolezen?
4. Ali otroci res ne morejo biti superprenašalci virusa?
5. Ali maske zaščitijo in ali je njihovo nošenje škodljivo? Ali maske lahko
filtrirajo tako majhne delce, kot so virusi?
6. Je sestava cepiva znana ali je poslovna skrivnost?
7. Ali cepiva res vsebujejo čipe, s katerimi nam sledijo ali nas kontrolirajo? Ali
cepiva vsebujejo grafen oksid? So cepiva magnetna?
8. Ali so cepiva mRNK in vektorska cepiva še vedno v tretji fazi kliničnih
raziskav in morebitnih srednjeročnih in dolgoročnih zapletov po cepljenju
še ne poznamo?
9. So bile študije genotoksičnosti in kancerogenosti opravljene kljub
navajanju potencialno rakotvorne snovi v cepivu mRNK?
10. Ali gre pri tehnologiji mRNK in vektorskih cepiv za gensko terapijo in prvo
masovno izvajanje takšne terapije v zgodovini človeštva, ki nikoli doslej ni
bila odobrena v preventivne namene niti za manjše število ljudi, kaj šele za
masovno uporabo?
11. Ali bodo cepiva spremenila moj genom?
12. Ali so cepiva na osnovi tehnologije mRNK res prava cepiva?
13. Imajo odobrena cepiva na covid-19 le pogojno dovoljenje za promet?
14. Ali proizvajalci cepiv mRNK in vektorskih cepiv nosijo kazensko in
odškodninsko odgovornost za možne zaplete po cepljenju, ki imajo za
posledico smrt ali trajne poškodbe? Ali nosita država in zdravstveni sistem
odgovornost za potencialne zaplete po cepljenju, ki imajo za posledico smrt
ali trajne poškodbe?
15. Ali število prijav smrti in hudih neželenih učinkov po cepljenju s cepivi
mRNK in vektorskimi cepivi narašča?
16. Ali so cepiva proti covidu-19 pri preprečevanju okužb in prenosa bolezni
dovolj učinkovita, da lahko ustavijo epidemijo?
17. Ali je res, da so cepljeni enako kužni kakor necepljeni?
18. Sem zdrav in imam dober imunski sistem; ali je dobro, da se kljub temu
cepim?
19. Ali so koristi cepljenja res večje od posledic neželenih učinkov?
20. Kary Mullis, dobitnik Nobelove nagrade, izumitelj testa PCR, je menda rekel,
da ta metoda ni primerna za testiranje na SARS-CoV-2. Ali to drži?
21. Ali je protein bodice (Spike) nevaren?
22. Kako to, da sem vseeno zbolel/a, čeprav sem cepljen/a?
23. Kako bo s cepljenjem proti covidu-19 v prihodnje, ga bomo morali večkrat,
vsako leto obnavljati?
24. Covid sem že prebolel/a. Zakaj bi se cepil/a?
25. Sem noseča/načrtujem nosečnost ali dojim. Naj se cepim proti covidu-19?

 


1. Ali covid-19 res ne obstaja in ali virusa res niso nikoli izolirali?


Z naraščanjem števila obolelih je najbrž vsakomur, ki spremlja novice ali okužbo znancev,
jasno, da je ta bolezen realna in se širi v populaciji. Virus SARS-CoV-2 so velikokrat
neodvisno izolirali (tudi v Sloveniji), natančno določili zaporedje njegovega genoma, virus
so velikokrat analizirali z elektronskim mikroskopom (tudi v laboratorijih Medicinske
fakultete v Ljubljani), dokazali so, da se virus lahko razmnožuje v človeških celicah, ter z
izoliranim virusom okužili eksperimentalne živali in prostovoljce. Ko so raziskovalci
določili zaporedje genoma, so nedvoumno dokazali, da gre za nov tip koronavirusa. S
tem so izpolnjeni vsi Kochovi postulati. Že od začetka epidemije pa vemo, da veliko
nevarnost predstavljajo asimptomatski prenašalci, to so ljudje, ki niti ne vedo, da so
okuženi, in lahko virus prenašajo na druge. Virus SARS-CoV2 okuži človeka preko dihal
in povzroči bolezen, ki najbolj prizadene dihala pa tudi krvožilni sistem, prebavila in
živčevje. Pri nekaterih okuženih je potek bolezni blag, pri določenem deležu okuženih pa
je potrebno bolnišnično zdravljenje z uporabo kisika, ki prepreči, da bi se bolniki zadušili.


2. Ali je covid-19 nevarnejši od običajne gripe?


Smrtnost zaradi covida-19 je odvisna od starosti, bolnikovih morebitnih osnovnih bolezni
in kakovosti zdravstvene oskrbe in se v povprečju giblje od 0,5 do 2 %, pri starejših od 85
let celo preko 20 %. Smrtnost zaradi gripe je okrog desetkrat nižja, to je 0,1 %. V Sloveniji
je bilo do novembra 2021 več kot 5000 žrtev covida-19, kar pomeni že doslej 0,25 %
celotnega prebivalstva, vendar dobršen del ljudi še ni bil okužen oz. je zdaj zaščiten s
cepljenjem. Delež umrlih se bo sčasoma žal še povečal. Upoštevati moramo, da so
preventivni ukrepi in cepljenje preprečili, da bi se okužba širila neovirano. Če bi se, bi bilo
žrtev do zdaj že veliko več. Virus SARS-CoV-2 je dosti bolj prenosljiv od virusa gripe in
epidemija covida-19 traja neprekinjeno že skoraj dve leti, medtem ko sezonska gripa
običajno traja štiri mesece. Ocenjujemo, da povzroči virus SARS-CoV-2 najmanj
desetkrat večjo smrtnost od sezonske gripe, dolgoročnih posledic okužbe z virusom
SARS-CoV-2 pa še ne poznamo. Človeštvo se prvič srečuje s popolnoma novim
povzročiteljem, virusom SARS-CoV-2, zato v populaciji žal ni na okužbo odpornih
posameznikov. To pomeni, da je prav vsak izmed nas, ko se prvič sreča z virusom SARSCoV-2, zanj dovzeten. Zaradi vsega tega je število žrtev zaradi covida-19 visoko.
Med gripami je odslej največ žrtev terjala španska gripa, okrog 50 milijonov prebivalcev,
medtem ko je v poznejših pandemijah gripe umrlo od enega do štiri milijone ljudi. Zaradi
covida-19 je doslej po uradnih podatkih umrlo več kot pet milijonov ljudi, modelske ocene
presežnih smrti pa število ocenjujejo na več kot deset milijonov. Vsi primeri smrti zaradi
covida-19 niso evidentirani, pokažejo pa se ob primerjavi smrtnosti v primerjavi s
preteklimi leti. Pričakovana življenjska doba se je zaradi covida-19 zmanjšala po vsem
svetu, v Sloveniji za več kot eno leto. Pri številu žrtev moramo imeti v mislih, da imamo
danes na voljo veliko več sredstev, zaradi katerih je žrtev take pandemije manj, kot bi jih
bilo pred stotimi leti! Ne smemo pozabiti, da po preboleli okužbi pri določenem deležu
ljudi ostanejo dolgotrajne posledice, t. i. dolgi covid.


3. Ali je covid-19 za otroke in mladostnike nevarna bolezen?


Drži, da otroci bolj redko zbolijo zaradi covida-19 in je pri njih najhujših zapletov in smrti
relativno malo. Vendar covid-19 za otroke in mladostnike ni nenevarna bolezen. Poročilo
Ameriške akademije za pediatrijo in Združenja otroških bolnišnic, objavljeno aprila 2021,
kaže, da jih je bilo do takrat v ZDA dokazano okuženih več kot 3,6 milijona. Število
tedenskih hospitalizacij otrok in mladostnikov se je v ZDA od konca junija do sredine
avgusta 2021 povečalo za skoraj petkrat, kar sovpada s povečanim kroženjem zelo
prenosljive različice SARS-CoV-2 delta. Stopnje hospitalizacije so bile desetkrat višje
med necepljenimi kot pa med popolnoma cepljenimi mladostniki


(https://www.cdc.gov/mmwr/volumes/70/wr/mm7036e2.htm). V Sloveniji je bilo do
novembra 2021 hospitaliziranih več kot 40 otrok, nekateri s precej hudim potekom, vendar
nihče ni umrl. V ZDA je zaradi covida-19 do novembra 2021 umrlo 700 otrok, kar je
uvrstilo covid-19 na deseto mesto vzroka smrti otrok. Cepivo je bilo odobreno tudi za
otroke od pet do enajst let, in sicer v odmerku ene tretjine odmerka za odrasle. Pri
najstnikih so ob cepljenju opazili zelo redek pojav prehodnega miokarditisa, vendar je ob
okužbi z virusom miokarditis klinično težji in pogostejši. Po podatkih ameriškega CDC je
po okužbi z virusom otrok pod 16 let miokarditis kar tridesetkrat pogostejši kot po
cepljenju. Niti en otrok ni umrl zaradi cepljenja; do začetka novembra se jih cepilo
360.000, v prvih treh tednih novembra pa so bili v ZDA cepljeni že trije milijoni otrok,
mlajših od 12 let. Ena od posledic covida-19 pri otrocih je sicer redek, vendar zelo nevaren
MIS-C (večorganski vnetni sindrom pri otrocih), ki nastopi od dva do šest tednov po okužbi
in je življenjsko ogrožajoča bolezen z okvaro krvnih žil, srca in sistemskim vnetjem, ki
zahteva intenzivno bolnišnično oskrbo. V Sloveniji smo do zdaj uspešno obravnavali in
zdravili že 44 takih pediatričnih bolnikov. Trenutno je za cepljenje otrok od 5–12 let
odobreno cepivo Pfizer v Kanadi in ZDA (1/3 odmerka za odrasle). Verjetnost nastanka
resnih neželenih učinkov pri otrocih od 5–12 let je izjemno majhna, desetkrat manjša od
najresnejših učinkov okužbe z virusom SARS-CoV-2.



4. Ali otroci res ne morejo biti superprenašalci virusa ?


Okuženi otroci lahko z virusom okužijo druge, še posebej, ker okužba pri otrocih pogosto
mine brez resnejših simptomov. Znani so dobro dokumentirani primeri, ko so otroci,
mlajši od 12 let, okužili večje število sošolcev, ki so nato okužili svoje bližnje. V enem
primeru sta se dva otroka nalezla od očeta, nato okužbo prenesla na 23 sošolcev, preko
katerih se je nato okužba razširila na člane družine ter krog bližnjih stikov, na skupno 226
ljudi https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2021.11.05.21265712v1?s=09
Število okužb v Sloveniji je v zadnjem času (novembra 2021) največje prav v skupini otrok
in njihovih staršev, zato je omejevanje okužb med otroki zelo pomembno. Okuži se lahko
vsakdo, zato okužba ne pomeni stigme, ampak je pomembno predvsem, da okužbo čim
hitreje odkrijemo, da okuženi ostanejo doma in okužbe ne širijo okrog.


5. Ali maske zaščitijo in ali je njihovo nošenje škodljivo? Ali maske lahko filtrirajo
tako majhne delce, kot so virusi?


Maske predstavljajo zelo pomemben element zaščite, saj zmanjšujejo število kapljic, ki
jih okuženi izloči v zrak, pa tudi število kapljic, ki jih vdihnemo. Z uporabo mask se zato
zmanjša količina virusa, ki ga vnesemo v dihala, kar pomembno vpliva na potek bolezni.
Maske ne povzročijo zastajanja ogljikovega dioksida. Maske so morda neprijetne, niso
pa škodljive. Zdravniki in drugo medicinsko osebje že desetletja neprestano uporablja
maske pri dolgotrajnih operacijah, kjer je treba zagotoviti sterilnost. Prav nošenje mask je
poleg higiene rok zelo verjeten vzrok za izostanek sezonske gripe v letu 2020/2021, prvič
po več kot desetletju. Maske zmanjšajo količino virusa v kapljicah, ki jih izdihamo, in tudi
količino virusa, ki jo vdihnemo. Količina vdihanega virusa pomembno vpliva na to, ali in
kako hudo bomo zboleli. Če je količina manjša, se naše telo, sploh če smo cepljeni, z njo
lažje spopade in tako bomo lažje prestali bolezen, kot bi jo brez mask, morda pa se z
masko okužbi celo izognemo. Zato je pomembno, da maske nosimo v čim večji meri ter
da izberemo kvalitetne in dobro prilegajoče se maske. Pomemben je tudi čas
izpostavljenosti: ni vseeno, ali smo v sobi, kjer je prisoten kužen človek, 15 minut ali nekaj
ur (https://elpais.com/especiales/coronavirus-covid-19/a-room-a-bar-and-a-class-howthe-coronavirus-is-spread-through-the-air/).


6. Je sestava cepiva znana ali je poslovna skrivnost?


Natančna sestavina cepiv je bila podana v dokumentih za registracijo in do zapisa o
sestavinah cepiva in celotnega nukleotidnega zaporedja cepiv mRNK ima dostop tudi
javnost. Opis sestavin mRNK-cepiva je na kratko dostopen https://portal.ct.gov/-
/media/Coronavirus/Community_Resources/Vaccinations/Print-Materials/FactSheets/Ingredients_English.pdf in bolj podrobno
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/comirnaty-epar-productinformation_en.pdf.

7. Ali cepiva res vsebujejo čipe, s katerimi nam sledijo ali nas kontrolirajo? Ali
cepiva vsebujejo grafen oksid? So cepiva magnetna?


Tako majhnih čipov, ki bi šli čez tanko injekcijsko iglo, ne poznamo, poleg tega bi čipi
morali vsebovati vir energije. Analiza cepiv v več neodvisnih laboratorijih z elektronskim
mikroskopom je pokazala, da cepiva vsebujejo lipidne kroglice z vgrajeno molekulo RNK,
tako kot je navedeno v opisu proizvajalca. Grafen oksida ni v nobenih cepivih in ga tudi
niso zaznali, čeprav bi ga lahko z elektronskim mikroskopom. Cepiva niso magnetna, kar
lahko tudi sami preverite z magnetom na roki, v katero ste bili cepljeni, ter na drugi strani
na očiščeni in osušeni koži.


8. Ali so cepiva mRNK in vektorska cepiva še vedno v tretji fazi kliničnih raziskav
in morebitnih srednjeročnih in dolgoročnih zapletov po cepljenju še ne
poznamo?


Testiranje cepiv v 3. fazi se je uspešno končalo konec leta 2020 oz. v začetku leta 2021
in cepiva so bila odobrena. Sočasno poteka več kliničnih raziskav v različnih vrstah
populacije, zdaj na primer pri otrocih in za kombinacije z drugimi cepivi. Tudi po zbranih
rezultatih se nadaljuje spremljanje ljudi, ki so sodelovali v kliničnem testiranju. Poročilo o
zaključku 3. faze enega od testov cepiva Pfizer/Biontech je na primer na voljo TUKAJ.
Izvaja se tudi že spremljanje učinkov cepiva po odobritvi in širši uporabi oziroma
farmakovigilanca. Zdaj v varnostne opise cepiv dodajajo tudi zapise o zelo redkih
opaženih stranskih učinkih in širitvi uporabe za druge dele populacije.
Pri vseh cepivih v zgodovini je prišlo do neželenih stranskih učinkov najpozneje v dveh
mesecih po aplikaciji, zato ni razloga, da bi za ta cepiva pričakovali drugače, še posebej
za cepiva mRNK, kjer se mRNK zelo hitro razgradi in se ne razmnožuje tako kot virusna
RNK. Doslej še za nobeno cepivo v vsej zgodovini razvoja ni bilo izvedenih tako obsežnih
kliničnih raziskav za cepiva, z več kot 40.000 udeleženci za vsako cepivo.


9. So bile študije genotoksičnosti in kancerogenosti opravljene kljub navajanju
potencialno rakotvorne snovi v cepivu mRNK?


Študije toksičnosti so bile opravljene in priložene registraciji cepiv, prav tako so preverili,
da cepiva nimajo reproduktivne toksičnosti. Vse podrobnosti za cepivo Pfizer so na voljo
na povezavi https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/comirnatyepar-product-information_sl.pdf.
Nobena od sestavin cepiva ni genotoksična ali kancerogena, zato takšni testi niso
relevantni in jih regulatorji ne zahtevajo za cepiva. Nekateri nasprotniki cepljenja omenjajo
karcinogenost acetamida, ki pa ga v cepivih ni. Je pa v cepivih 2-[(polietilen glikol)-2000]-
N,N-ditetradekilacetamid, 1,2-distearoil-sn-glicero-3- fosfoholin), ki je popolnoma druga
spojina, z lipidom povezan polietilenglikol, ki ga najdemo v več bioloških zdravilih.
Približno podobno bi bilo primerjati klor, ki je strupen plin, in klor (oz. kloridne ione) kot
sestavino soli, ki jo uživamo vsak dan.


10. Ali gre pri tehnologiji mRNK in vektorskih cepiv za gensko terapijo in prvo
masovno izvajanje takšne terapije v zgodovini človeštva, ki nikoli doslej ni bila
odobrena v preventivne namene niti za manjše število ljudi, kaj šele za
masovno uporabo?


Cepljenje s cepivi mRNK ni genska terapija. Pri genski terapiji se v celice vnese gen, da
bi trajno spremenili njihove funkcije. Cepiva mRNK pa vnesejo v celice samo
informacijske molekule mRNK, ki imajo drugačno sestavo kot naši geni, in samo krajši
čas, do dveh tednov, ostanejo v celicah in se nato razgradijo. Pri tem mRNA ne gre v
jedro celice, ampak ostane v citoplazmi. Tudi informacija, ki jo vnesemo v celice z
vektorskimi cepivi, ne obstane v celicah več kot nekaj tednov. Prav tako ne drži, da
tehnologija mRNK in vektorskih cepiv pred pandemijo še ni bila uporabljena. Vektorsko
cepivo proti eboli je bilo že prej celo odobreno za uporabo (https://www.fda.gov/vaccinesblood-biologics/ervebo ter
https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/ervebo). Seveda pa nobenega
cepiva doslej nismo uporabili v tolikšnem obsegu, saj odkar znamo pripraviti učinkovita
cepiva, še nismo imeli takšne epidemije. Cepiva mRNK so bila prvič registrirana za covid19, vendar na osnovi 15-letnih predhodnih kliničnih raziskav tega tipa cepiv.


11. Ali bodo cepiva spremenila moj genom?


Nukleotidna zaporedja iz cepiv mRNK se ne vgradijo v naš genom in ga zato s cepivi ne
spreminjamo. Nukleotidni zapis iz cepiv, ki se v celice dostavi v obliki maščobnih
mehurčkov, se v celicah človeka ohrani zelo kratek čas, nekaj dni do največ nekaj tednov,
se ne razmnožuje tako kot npr. virusna RNK in se hitro razgradi. mRNK cepiv mora biti
zapakirana v maščobnih kroglicah, da je zaščitena pred hitro razgradnjo (še preden bi
vstopila v celice). Poleg tega naš imunski sistem uniči celice, ki bi dalj časa izražale
virusne proteine (preko citotoksičnih limfocitov T), kar je še dodaten varnostni dejavnik.
Po drugi strani se ob okužbi z virusi v naše celice vnese virusni genski zapis. Zapis
nekaterih virusov se lahko celo vgradi v naš genom (npr. retrovirusi, kakršen je HIV-1),
pri večini virusov, kot so tudi koronavirusi ali adenovirusi (ki se uporabljajo v vektorskih
cepivih), pa se virusni genom v celicah podvaja neodvisno in tvori nove virusne delce za
širjenje okužbe, ob tem pa uniči okuženo celico.


12. Ali so cepiva mRNK res prava cepiva?


Cepiva so zdravilne učinkovine, ki v našem telesu spodbudijo imunski odziv na sestavine
patogenov, kot so npr. virusi, ne da bi se nam bilo treba izpostaviti nevarnosti bolezni
zaradi okužbe. Taki opredelitvi cepiv popolnoma ustrezajo cepiva mRNK. S cepljenjem v
našem telesu sprožimo podoben odziv kot na okužbo, vendar brez nevarnih posledic
okužbe. Cepiva mRNK dejansko spominjajo na viruse, saj vsebujejo v maščobno ovojnico
zapakiran zapis RNK za en sam virusni protein, proti kateremu se razvije imunski odziv.
RNK iz cepiv se ne more razmnoževati tako, kot se RNK iz virusov. mRNK iz cepiv ima v
telesu življenjsko dobo le nekaj dni in v tem času naše celice naredijo virusni protein,
potem pa se tako RNK kot virusni protein razgradita. Po daljšem času, nekaj dneh do
tednih, ostane v telesu le še imunski spomin v obliki protiteles in spominskih celic.
nazaj na vrh
13. Imajo odobrena cepiva proti covidu-19 le pogojno dovoljenje za promet?
Vsa cepiva, ki jih uporabljamo, imajo odobritev regulatornih agencij na osnovi zelo strogih
standardov in podrobnega pregleda. Pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) imajo cepiva
pogojno odobritev, kar pa pomeni, da so cepiva prestala zelo strogo preverjanje glede
varnosti in učinkovitosti. EMA vsa nova zdravila najprej odobri za eno leto, odobritev pa
se po enem letu lahko podaljša. Cepivo Pfizer/BNT ima od avgusta 2021 polno odobritev
pri FDA. Dovoljenja za uporabo se dodatno vlagajo in odobravajo za dodatne razširjene
indikacije cepiv, na primer za uporabo kot dodatni odmerek, za otroke ... Za vsako
razširjeno indikacijo se izvede postopek za presojo varnosti in učinkovitosti na osnovi
priloženih podatkov.


14. Ali proizvajalci cepiv mRNK in vektorskih cepiv nosijo kazensko in
odškodninsko odgovornost za možne zaplete po cepljenju, ki imajo za posledico
smrt ali trajno škodo? Ali nosita država in zdravstveni sistem odgovornost za
potencialne zaplete po cepljenju, ki imajo za posledico smrt ali trajno škodo?


Drži, da so proizvajalci cepiv precej dobro zaščiteni pred tožbami. V ZDA je, denimo,
zvezna vlada podjetjem, kot sta Pfizer in Moderna, podelila imuniteto pred odgovornostjo,
če gre kaj nenamerno narobe z njihovimi cepivi proti covidu-19. Prav tako Američani ne
morejo tožiti Uprave za hrano in zdravila (FDA), ker je odobrila cepivo za uporabo v nujnih
primerih, niti delodajalca, če predpiše cepljenje kot pogoj za zaposlitev. Je pa v ZDA
vzpostavljen sklad za pomoč pri kritju izgubljenih plač in zdravstvenih stroškov za ljudi, ki
bi zaradi cepiva utrpeli trajne posledice. Toda ta sredstva naj bi izplačali le redko, po
nekaterih podatkih je bilo odobrenih manj kot šest odstotkov vloženih zahtevkov v
zadnjem desetletju.
V Sloveniji zakon določa, da ima oseba, katere zdravje je po obveznem cepljenju resno
prizadeto, pravico do odškodnine. Zaradi družbene pomembnosti cepljenja proti covidu19 s koncem novembra uvajamo pravica do odškodnine tudi za zaplete po cepljenju proti
covidu-19, čeprav to cepljenje ne spada med obvezna cepljenja.
nazaj na vrh


15. Ali število prijav smrti in hudih neželenih učinkov po cepljenju s cepivi mRNK
in vektorskimi cepivi narašča?


Z večanjem števila uporabljenih odmerkov cepiva – doslej okrog šest milijard – seveda
raste število primerov neželenih učinkov, še bolj pa pada delež števila težkih potekov in
raste število življenj, ki so jih cepiva rešila.
Zaradi novih cepiv upravljavci zdravstvenih sistemov močno spodbujajo zdravnike in vse
cepljene k prijavi zdravstvenih težav, ki nastanejo po cepljenju, saj to omogoča hitro
opažanje morebitnih nepričakovanih neželenih učinkov in s tem večjo varnost. V tujini in
tudi pri nas so nastale nove spletne aplikacije, ki omogočajo enostavno prijavljanje. V
zbirki stranskih učinkov VAERS oziroma za Evropo EudraVigilance, ki jo nasprotniki
cepljenja zelo radi navajajo, so vključeni nepreverjeni vnosi domnevnih neželenih
učinkov. Dejstvo, da vnos v bazo ne pomeni nujno tudi vzročne povezanosti, je lepo
razloženo na strani https://www.adrreports.eu/en/covid19_message.html.
Zaradi množičnosti cepljenja proti covidu-19, ki nima primerjave v zgodovini, je število
takih vnosov seveda neprimerljivo večje kot v preteklosti. Vendar pa ob tem vidimo, da
cepiva proti covidu-19 ne povzročajo več zelo hudih neželenih učinkov v primerjavi z
drugimi cepivi. Med kliničnim testiranjem cepiva sta na primer med 40.000 osebami umrli
dve, vendar so v kontrolni skupini (v kateri ni bil cepljen nihče) umrli štirje ljudje, ker ljudje
pač umirajo iz najrazličnejših razlogov, ki lahko nimajo nič skupnega s cepljenjem.
nazaj na vrh


16. Ali so cepiva proti covidu-19 pri preprečevanju okužb in prenosa bolezni dovolj
učinkovita, da lahko ustavijo epidemijo?


Za učinkovito omejevanje epidemije je potrebna kombinacija cepljenja in drugih zaščitnih
ukrepov. Zanesljivi podatki jasno kažejo učinkovitost cepiv pri preprečevanju okužbe,
prenosu težkega poteka bolezni in pri omejevanju epidemije. Pokazalo se je, da po več
mesecih učinkovitost cepiv pri preprečevanju okužb z bolj kužno različico delta pade na
50 ali manj odstotkov, še vedno pa je ostala visoka zaščita pred težkim potekom bolezni.
Dodaten odmerek cepiva je pokazal znatno izboljšanje zaščite tako pred okužbo kot tudi
pred težkim potekom bolezni
(https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2021.11.15.21266341v1). Tudi zaščita pred
ponovno okužbo je v primeru različice delta padla po pol leta, zato tudi prebolevnikom
priporočajo cepljenje z enim odmerkom cepiva mRNK, po katerem so zelo dobro
zaščiteni. Tudi v Sloveniji je s cepljenjem starostnikov v domovih za ostarele potrjeno, da
tretji, poživitveni odmerek bistveno zmanjša število resnih potekov bolezni ali smrti, saj je
bilo največ smrti v prvem in drugem valu, pred cepljenjem, zdaj, ko je velika večina
starostnikov prejela tretji odmerek, pa med njimi smrtnih primerov zaradi okužbe s SARSCoV-2 virusom skorajda ni.
Nobena cepiva ne zaščitijo stoodstotno in pri tako kužni različici je potrebna zelo visoka
precepljenost in kombinacija z drugimi zaščitnimi ukrepi, kot so nošenje mask,
prezračevanje notranjih prostorov in predvsem zmanjševanje števila stikov. V državah z
visoko precepljenostjo je število smrti in hospitalizacij v četrtem valu bistveno nižje kot v
prejšnjih valovih.
nazaj na vrh


17. Ali je res, da so cepljeni enako kužni kakor necepljeni?


Cepljeni imajo manjšo možnost za okužbo, če pa že zbolijo, so kužni krajši čas in tako
okužijo manj ljudi, kar pomembno vpliva na epidemijo. Poleg tega le majhno število
cepljenih potrebuje hospitalizacijo (navadno so to tisti posamezniki, ki zaradi predhodnih
bolezni kljub cepljenju ne morejo razviti ustreznega imunskega odziva) in s tem
zmanjšujejo breme za bolnišnice.
Statistične študije potrjujejo pozitiven učinek cepljenja na zaščito pred boleznijo. Površen
pogled na število cepljenih v bolnišnicah lahko da napačen vtis, saj je delež cepljenih v
bolnicah večji v državah z višjo stopnjo precepljenosti (če bi bili v 100 odstotkih cepljeni,
bi bili v bolnicah le cepljeni), poleg tega pa je treba upoštevati, da je pri starejših, ki so
cepljeni v večjem deležu, večja verjetnost za težji potek bolezni. Če torej ne upoštevamo
starostnih skupin pacientov, se napačno zdi, da je učinkovitost zaščite zaradi cepiv
manjša (Simpsonov paradoks – bolj podrobno na https://medium.com/sledilnik/koučinkovita-cepiva-naletijo-na-statistični-paradoks-4fd9c154086e). Šele analiza po
starostnih skupinah da pravilno oceno zaščite s cepljenjem, ki po svetu kaže več kot
desetkrat nižje tveganje za hospitalizacijo.
nazaj na vrh


18. Sem zdrav in imam dober imunski sistem; ali je dobro, da se kljub temu cepim?


Mladost in odsotnost bolezni sta običajno povezana z blažjim potekom bolezni, vendar
še ne razumemo dobro, kateri dejavniki vplivajo na potek bolezni. Obstajajo dedni
dejavniki (npr. zmanjšan interferonski 1 odziv), ki povzročijo težji potek bolezni tudi pri
mlajših, in zanje posameznik ne ve in tudi na osnovi svojega dosedanjega zdravstvenega
stanja ne more sklepati, da jih ima. Veliko mladih in zdravih ljudi, tudi športnikov, je žal
prav tako zbolelo in so potrebovali kisik. Poznamo pa tudi več dejavnikov tveganja, ki
povečujejo verjetnost težjega poteka bolezni in jih pri sebi lahko ocenimo – starost,
debelost, sladkorna bolezen, imunske pomanjkljivosti, bolezni dihal, rak. Cepljenje znatno
poveča zaščito pred okužbo in težjim potekom bolezni za vse, čeprav imajo zaradi večje
ogroženosti tudi cepljeni starejši ljudje možnost težjega poteka bolezni kot pa mlajši.
Cepljen 75-letnik ima podobno verjetnost težjega poteka bolezni kot necepljen 50-letnik.
Cepljenje pa ne nudi le zaščite posamezniku, temveč je dejanje solidarnosti, s katerim
pomagamo zamejiti širjenje virusa in neobvladljiv pritisk na zdravstveni sistem (glej tudi
vprašanje 17).
nazaj na vrh


19. Ali so koristi cepljenja res večje od posledic neželenih učinkov?


Do resnih neželenih učinkov pride zelo redko, v enem primeru na 100.000 cepljenj,
medtem ko okužba z virusom tisočkrat pogosteje privede do resnih posledic, zato so
koristi cepljenja veliko večje od posledic neželenih učinkov. Cepivo posnema virusno
okužbo brez razvoja bolezni. To omogoči, da se naš imunski sistem pripravi, da bo lahko
nevtraliziral virus ob dejanski okužbi. Ob vnosu cepiva v telo pride do rahlega vnetja na
mestu vnosa, kar je potrebno za aktivacijo imunskega odziva, zato nas na mesto vboda
lahko boli. Naš imunski sistem prepozna protein bodice S, ki ga po cepljenju začnejo
proizvajati naše celice na osnovi cepiva, kot tujek, zato se tvorijo obrambne celice
(limfocite B), ki proizvajajo protitelesa, ki nevtralizirajo virus, ter obrambne celice (limfocite
T), ki lahko uničijo okužene celice. Vsak človek ima nekoliko drugačno kombinacijo genov
in predhodnih bolezenskih stanj, ki lahko povzročijo nekoliko različen odziv na cepljenje.
Večina prenese cepljenje brez omembe vredne reakcije, drugi z nekoliko močnejšo
reakcijo. V primerjavi s cepivi proti gripi cepiva mRNK proti covidu-19 sprožijo močnejšo
reakcijo. Pri mladostnikih so poročali o zelo redkem pojavu miokarditisa, ki pa je prehodne
narave, za razliko od miokarditisa, ki se lahko precej bolj pogosto razvije zaradi okužbe z
virusom.
nazaj na vrh


20. Kary Mullis, dobitnik Nobelove nagrade, izumitelj PCR, je menda rekel, da ta
metoda ni primerna za testiranje na SARS-CoV-2. Ali to drži?


PCR (verižna reakcija s polimerazo) je metoda, s katero v več ciklih eksponentno
pomnožujemo virusno RNK (pred tem jo moramo v laboratoriju prepisati v DNK), zato je
ta metoda najobčutljivejša za dokazovanje virusne RNK. S to metodo lahko zaznamo
začetne stopnje okužbe, še preden se pojavijo simptomi ali še preden postane človek
kužen. Metoda na osnovi hitrih antigenskih testov je manj občutljiva kakor PCR, ker ne
vključuje pomnoževanja in lahko z njo dokažemo prisotnost virusa šele, ko je prisoten v
bistveno večji količini, ko je torej človek najbolj kužen.
Izjava Karyja Mullisa se pogosto interpretira izven konteksta. Ko se je PCR v začetku
osemdesetih let prejšnjega stoletja začel uporabljati, ta postopek res še ni bil primeren za
dokazovanje virusov v kužninah. V zadnjih desetletjih pa je bil postopek izboljšan do te
mere, da je to danes najbolj zanesljiva metoda za dokazovanje prisotnosti virusov. Poleg
tega je Kary Mullis umrl leta 2019, še pred pojavom SARS-CoV-2, tako da mu je ta trditev
pripisana povsem napačno.
nazaj na vrh


21. Ali je protein bodice (Spike) nevaren ?


Protein virusne bodice (Spike ali protein S) je protein, ki štrli s površine virusnega delca
(rogelj krone) in s katerim se virus pritrdi na človeško celico. Protitelesa proti temu
proteinu preprečijo njegovo vezavo in okužbo celic, zato cepiva vsebujejo protein S ali
zapis mRNK zanj, da se sproži nastanek zaščitnih protiteles. Nekatere skrbi, da bi bil
protein S nevaren, ker so v nekaj člankih poročali o delovanju tega proteina na celičnih
kulturah ali v miših, medtem ko o delovanju tega proteina na ljudeh niso poročali. Protein
S v cepivih mRNK se razlikuje od naravnega, ker je stabiliziran (PP Δ mutacije), kar
pomeni, da preprečuje sposobnost izvirnega virusnega proteina, da sproži fuzijo (zlitje)
celic. Celice po vnosu cepiva proizvajajo protein S le nekaj dni in medtem se sproži
imunski odziv. S cepivom (Pfizer BNT) vnesemo v telo 30 mikrogramov mRNK, kar je
zelo majhna količina, in temu ustrezna zelo majhna količina sintetiziranega proteina S, ki
ostane vezan na celice na mestu vnosa. Niti ta protein niti cepiva ne prehajajo v materino
mleko. V mleko pa lahko prehajajo protitelesa, narejena na osnovi cepljenja ali okužbe,
ki lahko delno zaščitijo dojenčka pred okužbo.
nazaj na vrh


22. Kako to, da sem vseeno zbolel/a, čeprav sem cepljen/a?


Poznamo osnovno in idealno zaščito s cepljenjem. Idealna zaščita prepreči, da bi
posameznik zbolel, osnovna zaščita pa pomeni, da sicer kljub cepljenju lahko zbolimo, a
bo potek bolezni bistveno krajši in lažji in se ne bo razvila težja oblika bolezni. Nobeno
cepivo doslej ni bilo stoodstotno učinkovito, ker se ljudje razlikujemo in se pri nekaterih
posameznikih imunski sistem slabše odzove na cepljenje, še posebej pri starejših in
ljudeh z imunskimi pomanjkljivostmi. Poleg tega čez nekaj mesecev količina protiteles v
krvnem obtoku pade, s čimer se zmanjša sposobnost, da bi takoj ob okužbi nevtralizirali
virus in se zaščitili pred okužbo. Ob cepljenju se tvorijo dolgožive spominske B celice; te
proizvajajo protitelesa, ki nevtralizirajo virus dolgo časa po tem, ko v našem telesu ni več
sestavin cepiva. Ob okužbi se te spominske celice začnejo razmnoževati in proizvajati
protitelesa, kar pa zahteva določen čas, omogoča pa zaščito pred hujšim potekom
bolezni. Različica virusa delta se razmnožuje hitreje od izvorne različice virusa, zato je
potrebna višja koncentracija protiteles, da prepreči razvoj bolezni. Zato je koristen tretji,
dodaten, poživitveni odmerek cepiva, ki ponovno dvigne zaščito pred boleznijo. Tudi tisti,
ki so bili cepljeni samo z dvema odmerkoma cepiva, so dobro zaščiteni pred hujšim
potekom bolezni, vendar vse več držav obravnava tri odmerke kot polno zaščito.
nazaj na vrh


23. Kako bo s cepljenjem proti covidu-19 v prihodnje, ga bomo morali večkrat,
vsako leto obnavljati?


Danes še ne vemo zagotovo, kako dolgo bo trajala zaščita pred covidom-19 s cepivom.
Cepivo najbolje zaščiti s kombinacijo prvega odmerka in poživitvenih odmerkov, ki
spodbudijo tvorbo visokozaščitnih protiteles zaradi zorenja imunskega sistema. V začetni
shemi cepiv mRNA je bilo predvideno cepljenje z dvema odmerkoma v razmiku treh do
štirih tednov za čimprejšnjo in čim boljšo zaščito pred okužbo. Za daljšo zaščito in višji
nivo protiteles pa je boljši daljši razmik med odmerki, kar zagotavlja tretji odmerek.
Naslednje leto bomo videli, ali bo morda 3. odmerek zadoščal za dolgotrajno zaščito ali
pa bo potrebno redno letno cepljenje, morda še posebej za ljudi, ki so bolj ogroženi.
nazaj na vrh


24. Covid sem že prebolel/a. Zakaj bi se cepil/a?


Prebolelost zagotavlja določeno stopnjo zaščite pred ponovno okužbo, vendar se stopnja
zaščite med prebolelimi lahko zelo razlikuje: nekateri imajo odlično in drugi slabšo zaščito.
Rezultati so pokazali, da zaščita pred ponovno okužbo precej pade v šestih mesecih, še
posebej za okužbo z različico delta. Izkazalo se je tudi, da so ljudje, cepljeni z dvema
odmerkoma cepiva mRNK, bolj zaščiteni kot pa prebolevniki. Ugotovili so, da dodatno
cepljenje prebolevnikom omogoča najboljšo tako imenovano hibridno in dolgotrajno
zaščito, zato prebolevnikom priporočamo cepljenje najpozneje šest mesecev po okužbi.
nazaj na vrh


25. Sem noseča/načrtujem nosečnost ali dojim. Naj se cepim proti covidu-19?


Nosečnice imajo večje tveganje za hujši potek bolezni ob okužbi z virusom SARS-CoV2, sploh če imajo pridružene bolezni (npr. povišan krvni tlak ali sladkorno bolezen), večje
je tudi tveganje za zaplete v nosečnosti in prezgodnji porod. Zdravniška združenja po
svetu zato priporočajo cepljenje proti covidu-19 nosečnicam in doječim materam s cepivi
mRNK, za katere je na voljo veliko podatkov o varnosti in učinkovitosti. Ta cepiva niso
živa in se v organizmu ne množijo. Ni dokazov, da bi drugače delovala pri nosečnicah kot
pri ostali populaciji. Tudi v zgodnjem vrednotenju varnosti cepiv na živalih niso zaznali
vplivov na plod ali plodnost (glej tudi vprašanje 9). Po cepljenju so v materinem mleku in
popkovnični krvi prisotna protitelesa proti virusu SARS-CoV-2, ki dojenčku in plodu nudijo
posredno zaščito pred covidom-19.
nazaj na vrh


Slovar terminov in okrajšav


● Izolacija virusov – namnožitev virusov iz kužnine (npr. brisa nosne sluznice,
odvzetega bolniku) na celičnih kulturah (včasih tudi v oplojenih kokošjih jajcih ali
laboratorijskih živalih). Virusi se namreč niso sposobni množiti samostojno, temveč
za to potrebujejo gostitelja. Ker so bistveno manjši od celic, jih lahko od njih
pozneje ločimo s postopki centrifugiranja ali filtriranja. Viruse nato zaznamo
neposredno (z mikroskopiranjem) ali posredno, npr. z opazovanjem poškodb, ki
jih izzovejo na celicah, v katerih jih pomnožujemo, z verižno reakcijo s polimerazo
(PCR; s tem potrdimo prisotnost virusne dednine), ali imunokemijskimi tehnikami
(kakršen je encimsko-imunski test, s katerim zaznamo virusne beljakovine).
● Nukleotidno zaporedje – specifičen niz gradnikov nukleinskih kislin (DNK ali RNK),
t. i. nukleotidov. Zaporedje nukleotidov predstavlja gensko informacijo in
opredeljuje zgradbo beljakovin, ki nastajajo v procesu prevoda (translacije) take
genske informacije. S prebiranjem zaporedja nukleotidov lahko zelo natančno
določimo vrsto (in različico) virusa.
● Superprenašalci – posamezniki, ki zelo uspešno širijo nalezljivo bolezen (tj. okužijo
veliko število ljudi, s katerimi prihajajo v stik). Ni povsem jasno, zakaj so nekateri
med okuženimi superprenašalci, drugi pa ne, a verjetno na to vpliva več
dejavnikov, kot so družbeni (število socialnih stikov, nošnja zaščitne maske,
vzdrževanje medosebne razdalje, glasno govorjenje) in biološki (virusno breme na
sluznicah).
● Genotoksičnost – sposobnost snovi (tudi fizikalnih ali bioloških dejavnikov, kot sta
ionizirajoče sevanje ali nekateri virusi), da izzovejo poškodbe dednine bodisi z
neposrednim vplivom na molekulo DNK kot nosilko genske informacije ali
posredno prek omejevanja normalnega delovanja celičnih mehanizmov, ki skrbijo
za učinkovito podvojevanje DNK, odpravljanje napak v strukturi DNK ali prenosu
dednine v novonastali celici med celično delitvijo.
● Reproduktivna toksičnost – sposobnost snovi, da izzovejo neplodnost ali razvojne
poškodbe plodu.
● Genom – tudi dednina, je celota dednih informacij nekega organizma. Praviloma
jo predstavljajo molekule DNK, le pri nekaterih virusih je genom v obliki molekule
RNK. Genom sestavljajo geni (navodila za sintezo RNK in posredno beljakovin)
ter nukleotidna zaporedja, ki ne nosijo zapisa za beljakovine, temveč nadzirajo
izražanje genov.
● Klinične raziskave – sistem transparentnih, znanstveno zasnovanih, objektivnih
vrednotenj varnosti in učinkovitosti zdravil ali medicinskih posegov (npr. operacij,
fizioterapij…) na prostovoljcih. Klinične raziskave so običajno randomizirane
(udeleženci so naključno porazdeljeni v dve ali več skupin, ki so deležne različnih
obravnav), nadzorovane (ena od skupin je kontrolna in prejema placebo ali že
uveljavljen način zdravljenja) in dvojno slepe (ne udeleženci raziskave ne izvajalci
zdravljenja pred končno analizo učinkov ne vedo, v katero od skupin je bil
posameznik razporejen). Klinične raziskave potekajo v treh fazah, pri čemer
raziskovalci postopno povečujejo število udeležencev (od nekaj deset v prvi do več
tisoč v tretji fazi). Prehod med fazami je mogoč le, če zgodnejša faza doseže
vnaprej zastavljene izide zdravljenja z vidika učinkovitosti in varnosti. Pred
začetkom kliničnih preskušanj morajo izvajalci na osnovi načrta raziskave dobiti
dovoljenje komisije za medicinsko etiko in pristojne nadzorne agencije. Izsledki
raziskav so osnova za izdajo tržnega dovoljenja za zdravilo oz. dovoljenja za
izvajanje medicinskega posega na širši populaciji.
● RNK – ribonukleinska kislina, oblika nukleinske kisline, ki nastane s prepisom
(transkripcijo) DNK. Praviloma je enoverižna, kratkoživa in v celici opravlja različne
funkcije. Informacijska RNK (mRNK) deluje kot prenašalka genske informacije iz
DNK (kjer je shranjena v obliki nukleotidnega zaporedja) do ribosomov (ki to
informacijo prevedejo v zaporedje aminokislin, ta pa določa strukturo beljakovin).
● DNK – deoksiribonukleinska kislina, oblika nukleinske kisline, ki v celičnem jedru
predstavlja nosilko genske informacije. Sestavljena je iz dveh komplementarnih
verig, kar ji omogoča, da se genski zapis pred vsako celično delitvijo natančno
podvoji, tako da obe novonastali celici prejmeta po eno kopijo genoma.
● PCR – verižna reakcija s polimerazo, laboratorijska metoda eksponentnega
namnoževanja odsekov DNK z definiranim zaporedjem nukleotidov. V različnih
izvedbah metodo PCR danes uporabljamo v diagnostiki genskih bolezni, za
potrjevanje in kvantifikacijo povzročiteljev nalezljivih bolezni, za potrjevanje
identitete posameznikov v forenziki in v bazičnih raziskavah v molekularni biologiji
in biotehnologiji.
● CDC - Center for Disease Control and Prevention (Center za nadzor nad
nalezljivimi boleznimi) v ZDA je podobna ustanova kot NIJZ v Sloveniji.
● FDA - Food and Drug Administration (Zvezna uprava za hrano in zdravila) je
podobna organizacija kot EMA v Evropi ali JAZMP v Sloveniji, s tem da FDA
nadzira tudi neoporečnost prehranskih izdelkov v ZDA.
● VAERS - Vaccine Adverse Event Reporting System (sistem za poročanje o
stranskih učinkih cepiv) je program za zagotavljanje varnosti cepiv v ZDA, pod
pokroviteljstvom CDC in FDA. VAERS skrbi za pravočasno poročanje o
domnevnih stranskih učinkih cepiv, ki so registrirana za uporabo v ZDA. Podobne
organizacije obstajajo za vsa zdravila in njihove stranske učinke. VAERS zbira vse
prijavljene domnevne stranske učinke po cepljenju, jih analizira in išče vzročne
povezave med cepivom in stranskim učinkom. Vsak prejemnik cepiva lahko prijavi
stranski učinek, zdravniki in imetniki dovoljenja za promet z zdravilom pa morajo
obvezno prijaviti vse domnevne stranske učinke. Podobne sisteme imajo EMA za
EU (EudraVigilance) ter NIJZ (Register neželenih učinkov, pridruženih cepljenju)
in JAZMP za Slovenijo. Podatki iz nacionalnih registrov članic EU se stekajo v bazo
EudraVigilance, ki tako omogoča vpogled v še tako redke domnevne neželene
učinke cepiv. Podatki o prijavljenih dogodkih so na voljo vsem. Tudi vse analize
dogodkov in povezave s cepivom so javni.
● EMA - European Medicines Agency (Evropska agencija za zdravila) je ustanova,
ki skrbi za nadzor in vrednotenje zdravil in medicinskih produktov. Dela pod
okriljem EU.
● NIJZ - Nacionalni Inštitut za Javno Zdravje je osrednja nacionalna ustanova, katere
glavni namen je proučevanje, varovanje in zviševanje ravni zdravja prebivalstva
Republike Slovenije s pomočjo ozaveščanja prebivalstva in drugih preventivnih
ukrepov.
● JAZMP - Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je v Sloveniji
podobna ustanova kot EMA.


Odgovore so pripravili in pregledali:


prof. Roman Jerala, Odsek za sintezno biologijo in imunologijo, Kemijski inštitut, Ljubljana
prof. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
izr. prof. Tomaž Bratkovič, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
prof. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
akad. prof. Tatjana Avšič - Županc, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani


Za pomoč in spodbudo pri pripravi odgovorov se zahvaljujemo sodelavcem COVID-19
Sledilnika ter SAZU za lektoriranje.